Jedrnatost v ukazni vrstici je znanje, ki je pogostokrat zanemarjeno ali smatrano za zastarelo, vendar izboljša vašo fleksibilnost in produktivnost kot inženir na očitne in neočitne načine. To so izbrani zapiski in nasveti glede uporabe ukazne vrstice, ki smo jo našli uporabno pri delu z Linux-om. Nekateri nasveti so elementarni in nekateri so precej določeni, sofisticirani ali nepregledni. Ta stran ni dolga, vendar če lahko uporabite in se spomnite vseh elementov tu, boste vedeli veliko.

To delo je rezultat mnogih avtorjev in prevajalcev. Nekaj tega se je prvotno pojavilo na Quori, vendar se je premaknilo na GitHub, kjer so ljudje bolj talentirani od prvotnega avtorja naredili številne izboljšave. Vprašajte, če imate vprašanje povezano z ukazno vrstico. Prosimo, prispevajte, če vidite napako ali nekaj, kar bi lahko bilo boljše!

Meta

Obseg:

  • Ta vodič je tako za začetnike kot za poznavalce. Cilji so širina (vse pomembno), specifičnost (podaja konkretne primere najpogostejših primerov uporabe) in kratkost (izogiba se stvarem, ki niso bistvene ali se odmikajo, kar lahko enostavno pogledate drugje). Vsak nasvet je bistven v določeni situaciji ali bistveno prihrani čas pred alternativami.
  • To je napisano za Linux z izjemo sekcij “Samo za macOS” in “Samo za Windows”. Mnogi ostali elementi veljajo ali pa so lahko nameščeni na drugih Unix-ih ali macOS (ali celo Cygwin).
  • Poudarek je na interaktivnosti Bash-a, čeprav mnogo nasvetov velja za ostale lupine in splošno skriptanje Bash-a.
  • Vključuje tako “standardne” ukaze Unix-a kot tudi tiste, ki zahtevajo namestitev posebnih paketov – dokler so dovolj pomembni, da zaslužijo vključitev.

Opombe:

  • Da se obdrži to na eni strani, je vsebina implicitno vključena z referencami. Ste dovolj pametni, da poiščete več podrobnosti drugje, ko enkrat poznate idejo ali ukaz za iskanje na Google-u. Uporabite apt-get, yum, dnf, pacman, pip ali brew (kot je ustrezno), da namestite nove programe.
  • Uporabite Explainshell, da dobite uporabne razčlenitve, kaj ukazi, opcije, cevi itd. naredijo.

Osnove

  • Naučite se osnovni Bash. Dejansko vtipkajte man bash in vsaj prelistajte celotno stvar; slediti je precej enostavno in ni tako dolgo. Alternativne lupine so lahko lepe, vendar Bash je močan in vedno na voljo (učenje samo zsh, fish itd., medtem ko poskušate na lastno pest na vašem prenosniku, vas omeji v mnogih situacijah, kot je uporaba obstoječih strežnikov).

  • Dobro se naučite vsaj enega izmed tekstovnih urejevalnikov. Urejevalnik nano je eden izmed najenostavnejših za osnovno urejanje (odpiranje, urejanje, shranjevanje, iskanje). Vendar za bolj vešče uporabnike v tekstovnem terminalu, ni zamenjave za Vim (vi), težko priučljiv vendar častljiv, hiter urejevalnik poln možnosti. Mnogi uporabljajo tudi klasični Emacs, še posebej za večja opravila urejanja. (Seveda, katerikoli moderni razvijalec, ki dela na razširljivem projektu, ne bo uporabljal samo čisto tekstovnega urejevalnika in bi moral biti seznanjen tudi z modernimi IDE in orodji z grafičnimi vmesniki.)

  • Spoznajte, kako brati dokumentacijo z man (za radovedne, man man izpiše številke sekcij, npr. 1 so “splošni” ukazi, 5 so datoteke/konvencije in 8 je za administracijo). Najdite strani man z apropos. Vedite, da nekateri ukazi niso izvršljivi, vendar vgrajeni v Bash in pomoč zanje lahko dobite s help in help -d. Z uporabo type command lahko izvedete, ali je ukaz izvršljiv, vgrajen v lupino ali pa je alias.

  • Naučite se o preusmeritvi izpisa in vnosa z uporabo > in < ter uporabo cevi |. Vedite, da > prepiše izpis datoteke in >> ga pripne. Naučite se o stdout in stderr.

  • Naučite se o razširitvi datotek glob z * (in mogoče ? ter []) in citiranje ter razliko med dvojnim " in enojnim ' citatom. (Poglejte več o razširitvi spremenljivk spodaj.)

  • Seznanite se z upravljanjem nalog Bash-a: &, ctrl-z, ctrl-c, jobs, fg, bg, kill itd.

  • Spoznajte ssh in osnove avtentikacije brez gesla, preko ssh-agent, ssh-add itd.

  • Osnovno upravljanje datotek: ls in ls -l (še posebej se naučite, kaj vsak stolpec v ls -l pomeni), less, head, tail in tail -f (ali celo boljše, less +F), ln in ln -s (naučite se razlike in prednosti trdih in mehkih povezav), chown, chmod, du (za hiter povzetek uporabe diska: du -hs *). Za upravljanje datotečnega sistema, df, mount, fdisk, mkfs, lsblk. Naučite se, kaj je inode (ls -i or df -i).

  • Osnovno upravljanje omrežja: ip ali ifconfig, dig, traceroute, route.

  • Naučite se in uporabljajte sistem za nadzor različic, kot je git.

  • Poznajte tudi splošne izraze in različne zastavice za grep/egrep. Opcije -i, -o, -v, -A, -B in -C so vredne poznavanja.

  • Naučite se uporabljati apt-get, yum, dnf ali pacman (odvisno od distribucije), da najdete in namestite pakete. In zagotovite, da imate pip, da lahko nameščate orodja ukazne vrstice na osnovi Python-a (nekaj spodnjih je najenostavneje namestiti preko pip).

Vsakodnevna uporaba

  • V Bash-u uporabite Tab za dokončanje argumentov ali izpis vseh ukazov, ki so na voljo, in ctrl-r, da iščete skozi zgodovino ukazov (po pritiski, vtipkajte za iskanje, pritisnite ctrl-r s ponavljanjem za kroženje skozi več ujemanj, pritisnite Enter, da izvršite najdeni ukaz, ali pritisnite desno puščico, da date trenutni rezultat v trenutno vrstico in omogočite urejanje).

  • V Bash-u uporabite ctrl-w, da izbrišete zadnjo besedo in ctrl-u, da izbrišete vse do začetka vrstice. Uporabite alt-b in alt-f, da se premikate po besedah, ctrl-a, da premaknete kurzor na začetek vrstice, ctrl-e, da premaknete kurzor na konec vrstice, ctrl-k, da ubijete do začetka vrstice, ctrl-l, da počistite zaslon. Glejte man readline za vse privzete vezave tipk v Bash-u. Na voljo jih je veliko. Na primer alt-. kroži skozi prejšnje argumente in alt-* razširi glob.

  • Alternativno, če imate radi vi-stilske vezave tipk, uporabite set -o vi (in set -o emacs za povrnitev nazaj).

  • Za urejanje dolgih ukazov, po nastavitvi vašega urejevalnika (na primer export EDITOR=vim), ctrl-x ctrl-e bo odprlo trenutni ukaz v urejevalniku za več vrstično urejanje. Ali v stilu vi, escape-v.

  • Če si želite ogledati nedavne ukaze, uporabite history. Nadalje !n (kjer je n številka ukaza), da ga ponovno izvedete. Na voljo je tudi veliko okrajšav, najuporabnejša verjetno !$ za zadnji argument in !! za zadnji ukaz (glejte “HISTORY EXPANSION” na man straneh). Vendar so le-te pogostokrat enostavno zamenjane s ctrl-r in alt-..

  • Pojdite v vaš domači direktorij s cd. Dostopajte do datotek relativno glede na vaš domači direktorij s predpono ~ (npr. ~/.bashrc). V sh skriptah se sklicujte na domači direktorij kot $HOME.

  • Da greste nazaj na prejšnji delovni dirketorij: cd -

  • Če ste na pol poti skozi vpisovanje ukaza, vendar si premislite, vtipkajte alt-#, da dodate # na začetek in ga vnesete kot komentar (ali uporabite ctrl-a, #, enter). Nato se lahko vrnete k njemu kasneje preko zgodovine ukazov.

  • Uporabite xargs (ali parallel). Je zelo močan. Bodite pozorni, da lahko kontrolirate, kolikokrat izvršite na vrstico (-L) kot tudi paralelnost (-P). Če niste prepričani, da bo naredilo pravilno stvar, uporabite najprej xargs echo. Tudi -I{} je priročen. Primeri:

      find . -name '*.py' | xargs grep some_function
      cat hosts | xargs -I{} ssh root@{} hostname
  • pstree -p je priročen prikaz drevesa procesov.

  • Uporabite pgrep in pkill, da najdete ali signalizirate procese po imenu (-f je v pomoč).

  • Poznajte različne signale, katerim lahko pošljete procese. Na primer, da suspendirate proces, uporabite kill -STOP [pid]. Za celotni seznam glejte man 7 signal

  • Uporabite nohup ali disown, če želite, da proces iz ozadja vedno poteka.

  • Preverite, kateri procesi se poslušajo preko netstat -lntp ali ss -plat (za TCP; dodajte -u za UDP) ali lsof -iTCP -sTCP:LISTEN -P -n (kar deluje tudi na macOS).

  • Glejte tudi lsof in fuser za odprte priključke in datoteke.

  • Glejte uptime ali w, da izveste, koliko časa se sistem poganja.

  • Uporabite alias, da ustvarite bližnjice za pogosto uporabljene ukaze. Na primer, alias ll='ls -latr' ustvari nov alias ll.

  • Shranite aliase, nastavitve lupine in funkcije, ki jih pogosto uporabljate v ~/.bashrc in uredite prijave lupin za izvorno kodo. To bo naredilo vašo namestitev na voljo v vseh sejah vaše lupine.

  • Dajte nastavitve spremenljivk okolja kot tudi ukaze, ki bi morali biti izvršeni, ko se prijavite v ~/.bash_profile. Ločena nastavitev bo potrebna za lupine, ki jih zaženete iz prijave grafičnega okolja in s periodičnimi opravili cron.

  • Sinhronizirajte vaše nastavitvene datoteke (npr. .bashrc in .bash_profile) med različnimi računalniki s pomočjo Git.

  • Razumite, da je potrebna skrb, ko spremenljivke in imena datotek vsebujejo prazne znake. Obdajte vaše spremenljivke Bash s citati, npr. "$FOO". Raje cenite opciji -0 ali -print0, da omogočite razmejevanje imen datotek z ničelnimi znaki, npr. locate -0 pattern | xargs -0 ls -al ali find / -print0 -type d | xargs -0 ls -al. Za iteracijo v for zanki na imenih datotek, ki vsebujejo prazne znake, nastavite da vaš IFS za nove vrstice uporablja samo IFS=$'\n'.

  • V skriptah Bash uporabite set -x (ali varianto set -v, ki beleži dnevnik surovega izpisa, vključno z nerazširjenimi spremenljivkami in komentarji) za razhroščevanje izpisa. Uporabite striktni način razen, če imate dober razlog, da ga ne: Uporabite set -e, da preskočite napake (neničelna koda izhoda). Uporabite set -u, da zaznate uporabo nenastavljenih spremenljivk. Premislite tudi o set -o pipefail, da na napakah znotraj pip, (vendar preberite o tem več, če boste to uporabili, saj je ta tema nekoliko subtilna). Za bolj vključene skripte, uporabite tudi trap pri EXIT ali ERR. Uporabna navada je tako začeti skripto, kar bo naredilo, da lahko zazna ali prekliče na pogostih napakah in izpiše sporočilo:

      set -euo pipefail
      trap "echo 'error: Script failed: see failed command above'" ERR
  • V skriptah Bash so podlupine (napisane z oklepaji) priročen način za grupiranje ukazov. Skupen primer je začasno premakniti na različen delovni direktorij, npr.

      # do something in current dir
      (cd /some/other/dir && other-command)
      # continue in original dir
  • V Bash-u bodite pozorni, saj je veliko vrst razširjenih spremenljivk. Preverjanje, če spremenljivka obstaja: ${name:?error message}. Na primer, če skripta Bash zahteva en argument, samo napišite input_file=${1:?usage: $0 input_file}. Uporaba privzete vrednosti, če je spremenljivka prazna: ${name:-default}. Če želite, imeti dodatni (opcijski) parameter dodan k prejšnjemu primeru, lahko uporabite nekaj takega output_file=${2:-logfile}. Če je $2 izpuščen in tako prazen, bo output_file nastavljen na logfile. Aritmetična raširitev: i=$(( (i + 1) % 5 )). Sekvence: {1..10}. Obrezovanje nizov: ${var%suffix} in ${var#prefix}. Na primer, če je var=foo.pdf, potem echo ${var%.pdf}.txt izpiše foo.txt.

  • Lupinska razširitev zavitih oklepajev z {} lahko pomaga zmanjšati potrebo po ponovnem vpisovanju podobnega teksta in avtomatizira kombiniranje elementov. To je v pomoč v primerih kot je mv foo.{txt,pdf} some-dir (ki premakne obe datoteki), cp somefile{,.bak} (kar razširi v cp somefile somefile.bak) ali mkdir -p test-{a,b,c}/subtest-{1,2,3} (kar razširi vse možne kombinacije in ustvari drevo direktorijev). Razširitev zavitih oklepajev je izvedena pred katerokoli drugo razširitvijo.

  • Vrstni red razširitev je: razširitev zavitega oklepaja; razširitev tilda, razširitev parametra in spremenljivke, aritmetična razširitev in zamenjava ukaza (izvedeno na način levo proti desnem); delitev besed; in razširitev imena datoteke. Na primer, obseg kot je {1..20} ne more biti izražen s spremenljivkami z uporabo {$a..$b} ob predpostavki a=1 in b=20 in doprinese {1..20}. Uporabite seq ali for zanko, npr., seq $a $b ali for((i=a; i<=b; i++)); do ... ; done.

  • Izpis ukaza se lahko tretira kot datoteko preko <(some command) (znan kot proces zamenjave). Na primer, primerjajte lokalno /etc/hosts z oddaljeno:

      diff /etc/hosts <(ssh somehost cat /etc/hosts)
  • Ko pišete skripte, boste morda želeli dati vašo kodo v zavite oklepaje. Če zapirajoči se oklepaj manjka, se vaša skripta ne bo izvršila zaradi sintaktične napake. To je smiselno, ko se vašo skripto prenese iz spleta, saj preprečuje izvrševanje delno prenešene skripte:

    {
    # Vaša koda
    }
  • T.i. “here document” omogoča preusmeritev večih vrstic vnosa kot da gre za datoteko:

    cat << EOF
    These lines will
    print to stdout
    EOF
  • V Bash-u je preusmeritev obeh standardov izpisa in standardnih napak preko: some-command >logfile 2>&1 ali some-command &>logfile. Pogosto zagotavlja, da ukaz ne pusti ročaja odprte datoteke za standardni vnos, kar ga veže na terminal v katerem se nahajate, je tudi dobra praksa, da dodate </dev/null.

  • Uporabite man ascii za dobro tabelo ASCII s heksadecimalnimi in decimalnimi vrednostmi. Za splošne informacije enkodiranja so priročni man unicode, man utf-8 in man latin1.

  • Uporabite screen ali tmux, da muliplicirate zaslon, posebej uporabno na oddaljenih sejah ssh in da odstranite in se ponovno pripnete k seji. byobu lahko poveča t.i. screen ali tmux s ponujanjem več informacij in enostavnejšim upravljanjem. Bolj minimalna alternativa za samo obstojnost sej je dtach.

  • V ssh je poznavanje, kako usmeriti tunel z -L ali -D (in občasno -R) je uporaben, npr. za dostopanje do spletnih strani iz oddaljenega strežnika.

  • Lahko je uporabno, da se naredi nekaj optimizacij na vaših nastavitvah ssh; na primer, ta ~/.ssh/config vsebuje nastavitve za izogib padle povezave v določenih okoljih omrežja, uporablja kompresijo (ki je v pomoč s scp preko nizko pasovnih povezav) in multiplicira kanale na isti strežnik z lokalno krmilno datoteko:

      TCPKeepAlive=yes
      ServerAliveInterval=15
      ServerAliveCountMax=6
      Compression=yes
      ControlMaster auto
      ControlPath /tmp/%r@%h:%p
      ControlPersist yes
  • Nekaj ostalih opcij relevantnih za ssh je varnostno občutljivih in bi morale biti omogočene s pazljivostjo, npr. na podomrežju ali gostitelju ali v zaupljivih omrežjih: StrictHostKeyChecking=no, ForwardAgent=yes

  • Premislite o mosh kot alternativi za ssh, ki uporablja UDP, da se izognete padlim povezavam in dodate priročnost, ko ste na poti (zahteva nastavitev strežniške strani).

  • Da dobite pravice na datoteki v osmiškem zapisu, ki je uporaben za nastavitve sistema vendar ni na voljo pri ls in enostaven za mešanje, uporabite nekaj takega kot je

      stat -c '%A %a %n' /etc/timezone
  • Za interaktivno izbiro vrednosti iz izpisa drugega ukaza, uporabite percol ali fzf.

  • Za interakcijo z datotekami osnovanimi na izpisu drugega ukaza (kot je git), uporabite fpp (PathPicker).

  • Za enostaven spletni strežnik za vse datoteke v trenutnem direktoriju (in poddirektorijih), ki so na voljo komurkoli v vašem omrežju, uporabite: python -m SimpleHTTPServer 7777 (za port 7777 in Python 2) in python -m http.server 7777 (za port 7777 in Python 3).

  • Za pogon ukaza pod drugim uporabnikom, uporabite sudo. Privzeto požene kot root; uporabite -u, da določite drugega uporabnika. Uporabite -i za prijavo tega uporabnika (vprašalo vas bo za vaše geslo).

  • Za preklop lupine na drugega uporabnika, uporabite su username ali su - username. Pripona - dobi okolje, kakor da bi se drug uporabnik ravnokar prijavil. Izpustitev uporabniškega imena pomeni privzeto root. Vprašani boste za geslo uporabnika na katerega preklapljate.

  • Spoznajte omejitev 128K v ukaznih vrsticah. Ta napaka “Argument list too long” je pogosta, ko se nadomestni znak ujema z velikim številom datotek. (Ko se to zgodi, lahko pomagajo alternative kot sta find in xargs.)

  • Za osnovni kalkulator (in seveda splošni dostop do Python-a) uporabite interpreter python. Na primer,

    >>> 2+3
    5

Procesiranje datotek in podatkov

  • Da locirate datoteko po imenu v trenutnem direktoriju, find . -iname '*something*' (ali podobno). Da najdete datoteko kjerkoli po imenu, uporabite locate something (vendar imejte v mislih, da updatedb morda ni poindeksiral nazadnje ustvarjenih datotek).

  • Za splošno iskanje skozi izvorne ali podatkovne datoteke, na voljo je nekaj možnosti bolj naprednih in hitrejših možnosti od grep -r, vključno z (po surovem vrstnem redu od starejših do novejših) ack, ag (“t.i. silver searcher”) in rg (ripgrep).

  • Da pretvorite HTML v tekst: lynx -dump -stdin

  • Za Markdown, HTML in vse vrste pretvorb dokumentov poskusite pandoc.

  • Če morate upravljati z XML, je xmlstarlet star vendar dober.

  • Za JSON, use jq. Za interaktivnost glejte tudi jid in jiq.

  • Za YAML, uporabite [shyaml]((https://github.com/0k/shyaml).

  • Za Excel ali CSV datoteke, csvkit ponuja in2csv, csvcut, csvjoin, csvgrep itd.

  • Za Amazon S3 je priročen s3cmd in s4cmd je hitrejši. Amazon-ov aws in izboljšan saws sta bistvena za druga AWS-povezana opravila.

  • Naučite se o sort in uniq vključno z uniq-ovima opcijama -u in -d – glejte spodaj sekcijo v eni vrstici. Glejte tudi comm.

  • Naučite se o cut, paste in join za manipuliranje tekstovnih datotek. Mnogi uporabljajo cut vendar pozabijo na join.

  • Naučite se o wc, da preštejete nove vrstice (-l), znake (-m), besede (-w) in bajte (-c).

  • Naučite se o tee, da prekopirate iz stdin v datoteko in tudi v stdout, kot pri ls -al | tee file.txt.

  • Za kompleksnejše kalkulacije, vključno z združevanjem, obračanjem polj in statističnimi izračuni, razmislite o datamash.

  • Vedite, da lokalizacija vpliva na veliko orodij ukazne vrstice na subtilne načine, vključno z vrstnim redom (kolokacijo) in uspešnostjo. Večina namestitev Linux-a bo nastavila LANG ali druge spremenljivke lokalizacije na lokalne nastavitve kot je US English. Vendar bodite pozorni, saj se bo vrstni red spremenil, če spremenite lokalizacijo. In vedite, da rutine i18n lahko naredijo sortiranje ali poganjanje drugih ukazov nekajkrat počasnejše. V nekaterih situacijah (kot je skupek operacij ali unikatnih operacij spodaj) lahko v celoti varno ignorirate počasne rutine i18n in uporabite tradicionalne vrstne rede na osnovi bajtov z uporabo export LC_ALL=C.

  • Nastavite lahko določeno okolje ukaza s predpono njegovega sklicevanja na nastavitve spremenljivk okolja, kot pri TZ=Pacific/Fiji date.

  • Spoznajte osnove awk in sed za enostavno manipuliranje podatkov. Za primere glejte sekcijo v eni vrstici.

  • Da zamenjate vsa pojavljanja niza na mestu v eni ali večih datotekah:

      perl -pi.bak -e 's/old-string/new-string/g' my-files-*.txt
  • Da preimenujete več datotek in/ali poiščete in poiščete in zamenjate znotraj datotek, poskusite repren. (V nekaterih primerih ukaz rename tudi omogoča preimenovanje, vendar bodite pozorni, saj funkcionalnost ni enaka na vseh distribucijah Linux).

      # Full rename of filenames, directories, and contents foo -> bar:
      repren --full --preserve-case --from foo --to bar .
      # Recover backup files whatever.bak -> whatever:
      repren --renames --from '(.*)\.bak' --to '\1' *.bak
      # Same as above, using rename, if available:
      rename 's/\.bak$//' *.bak
  • Kot pravi stran vodiča, je rsync resnično hiter in izredno vsestransko orodje kopiranja datotek. Znano je po sinhronizaciji med napravami vendar je enakovredno uporaben tudi lokalno. Ko omejitve varnosti omogočajo, uporaba rsync namesto scp omogoča povrnitev prenosa brez ponovnega zagona od začetka. Je tudi eden izmed najhitrejših načinov za izbris velikega števila datotek:

    mkdir empty && rsync -r --delete empty/ some-dir && rmdir some-dir
  • Za spremljanje napredka med kopiranjem datotek uporabite pv, pycp, pmonitor, progress, rsync --progress, ali za kopiranje na nivoju blokov dd status=progress.

  • Uporabite shuf za naključno mešanje ali izbiro naključnih vrstic iz datoteke.

  • Poznajte opcije za sort. Za številke uporabite -n ali -h za upravljanje številk človeku prijaznih za branje (npr. iz du -h). Vedite, kako delujejo ključi (-t in -k). Še posebej pazite, da morate zapisati -k1,1, da razvrstite samo po prvem polju; -k1 pomeni razvrščanje glede na celotno vrstico. Stabilno razvrščanje (sort -s) je lahko uporabno. Na primer, da sortirate najprej po polju 2 in nato po polju 1, lahko uporabite sort -k1,1 | sort -s -k2,2.

  • Če kadarkoli potrebujete zapisati tabulator dobesedno v ukazni vrstici v Bash-u (npr. za sortiranje argumenta -t), pritisnite ctrl-v [Tab] ali zapišite $'\t' (slednji je boljši, saj ga lahko kopirate in prilepite).

  • Standardna orodja za popravljanje izvorne kode so diff in patch. Glejte tudi diffstat za povzetek statistike diff-a in sdiff za diff drug ob drugem. Bodite pozorni, saj diff -r deluje za celotne direktorije. Uporabite diff -r tree1 tree2 | diffstat za povzetek sprememb. Uporabite vimdiff za primerjanje in urejanje datotek.

  • Pri binarnih datotekah uporabite hd, hexdump ali xxd za enostavne heksadecimalne izpise in bvi, hexedit, ali biew za binarno urejanje.

  • strings (plus grep itd.) vam omogoča najti bite v tekstu tudi za binarne datoteke.

  • Za binarne diff-e (delta kompresije) uporabite xdelta3.

  • Da pretvorite enkodiranje teksta, poskusite iconv. Ali uconv za bolj napredno uporabo; podpira nekaj naprednih Unicode stvari. Na primer:

      # Prikaže hex kode ali dejanska imea znakov (uporabno za razhroščevanje):
      uconv -f utf-8 -t utf-8 -x '::Any-Hex;' < input.txt
      uconv -f utf-8 -t utf-8 -x '::Any-Name;' < input.txt
      # Male črke in odstrani vsa naglasna znamenja (z razširitvijo in opustitvijo):
      uconv -f utf-8 -t utf-8 -x '::Any-Lower; ::Any-NFD; [:Nonspacing Mark:] >; ::Any-NFC;' < input.txt > output.txt
  • Da razcepite datoteke na dele, glejte split (da razcepite po velikosti) in csplit (da razcepite po vzorcu).

  • Datum in čas: Da dobite trenutni datum in čas v priročnem ISO 8601 formatu, uporabite date -u +"%Y-%m-%dT%H:%M:%SZ" (ostale opcije so problematične). Za manipuliranje izrazov datuma in časa, uporabite dateadd, datediff, strptime itd. iz dateutils.

  • Uporabite zless, zmore, zcat in zgrep za operiranje na kompresiranih datotekah.

  • Atributi datotek so nastavljivi preko chattr in ponujajo nizko nivojsko alternativo pravicam datotek. Na primer za zaščito pred ponesrečenim brisanjem datoteke se uporabi nespremenljiva zastavica: sudo chattr +i /critical/directory/or/file

  • Uporabite getfacl in setfacl, da shranite in povrnete pravice datotek. Na primer:

    getfacl -R /some/path > permissions.txt
    setfacl --restore=permissions.txt
  • Za hitro ustvarjanje praznih datotek, uporabite truncate (ustvari t.i. sparse file), fallocate (ext4, xfs, btrfs in ocfs2 datotečni sistemi), xfs_mkfile (skoraj katerikoli datotečni sistem, pride skupaj s paketom xfsprogs), mkfile (za Unix in podobne sisteme kot sta Solaris in Mac OS).

Sistemsko razhroščevanje

  • Za spletno razhroščevanje, sta priročna curl in curl -I ali pa njun ekvivalent wget, ali bolj moderen httpie.

  • Da izveste trenutni status diska/procesorja/omrežja, so na voljo klasična orodja top, (ali bolje htop), iostat in iotop . Uporabite iostat -mxz 15 za osnovno statistiko CPU in podrobno na particijo statistiko diska in vpogled v uspešnost.

  • Za podrobnosti omrežne povezave uporabite netstat in ss.

  • Za hiter pregled, kaj se dogaja na sistemu, je dstat posebno uporaben. Za širši pregled s podrobnostmi uporabite glances.

  • Da izveste status spomina, poženite in razumite izpis free in vmstat. Še posebej bodite pozorni, da je vrednost “cached” držana v spominu s strani jedra Linux-a kot datoteka predpomnilnika, tako da efektivno šteje proti vrednosti “free”.

  • Sistemsko razhroščevanje Java je drugačen tip, vendar enostaven trik na JVM-jih Oracle-a in nekaterih ostalih je, da lahko poženete kill -3 <pid> in sledite celotnemu stack-u in povzetku kopic (vključno s podrobnostmi zbirke splošnih smeti, ki so lahko zelo informativne), ki bodo oddane v stderr/logs. JDK-jevi jps, jstat, jstack, jmap so uporabni. SJK Tools so bolj napredni.

  • Uporabite mtr kot boljši usmerjevalnik sledenja za identifikacijo težav omrežja.

  • Za iskanje, zakaj je disk poln, vam ncdu prihrani čas preko običajnih ukazov kot je du -sh *.

  • Da najdete katera vtičnica ali proces uporablja pasovno širino, poskusite iftop ali nethogs.

  • Orodje ab (prihaja z Apache-jem) je v pomoč za hitro in nečisto preverjanje uspešnosti spletnega strežnika. Za bolj kompleksno testiranje nalaganja poskusite siege.

  • Za bolj resno razhroščevanje omrežja, wireshark, tshark ali ngrep.

  • Poznajte strace in ltrace. Ta sta v pomoč, če program ni uspešen, se ustavlja ali poruši in ne veste zakaj, ali če želite dobiti splošno idejo o uspešnosti. Bodite pozorni na opcijo profiliranja (-c) in zmožnost dodajanja k procesu, ki se poganja (-p). Uporabite podrejene opcije trace (-f), da se izognete manjkajočim pomembnim klicem.

  • Poznajte ldd, da preverite deljene knjižnice itd. — vendar nikoli ne poženite na nezaupljivih datotekah.

  • Vedite, kako se povezati k procesu v pogonu z gdb in dobiti njegove sledi skladovnice.

  • Uporabite /proc. Včasih je izjemno v pomoč, ko se razhroščuje probleme v živo. Primeri: /proc/cpuinfo, /proc/meminfo, /proc/cmdline, /proc/xxx/cwd, /proc/xxx/exe, /proc/xxx/fd/, /proc/xxx/smaps (kjer je xxx id procesa ali pid).

  • Ko se razhroščuje, zakaj je šlo nekaj narobe v preteklosti, je lahko zelo uporaben sar. Prikazuje statistiko zgodovine na procesorju, spominu, omrežju itd.

  • Za globlje analize sistema in uspešnosti, poglejte stap (SystemTap), perf in sysdig.

  • Preverite na katerem operacijskem sistemu ste z uname ali uname -a (splošne informacije Unix-a/jedra) ali lsb_release -a (informacije distribucuje Linux).

  • Uporabite dmesg kadarkoli gre nekaj dejansko čudno (lahko je težava strojne opreme ali gonilnika).

  • Če izbrišete datoteko in se prostor na voljo ne poveča, kot je pričakovano s poročilom du, preverite ali datoteko uporablja proces: lsof | grep deleted | grep "filename-of-my-big-file"

V eni vrstici

Nekaj primerov sestavljanja ukazov skupaj:

  • Včasih je izredno v pomoč, da lahko nastavite presek, unijo in razliko tekstovnih datotek preko sort/uniq. Predpostavimo a in b sta tekstovni datoteki, ki sta že unikatni. To je hitro in deluje na datotekah arbitrarnih velikosti do nekaj gigabajtov. (Urejanje ni omejeno glede na spomin, čeprav morda potrebujete uporabiti opcijo -T, če je /tmp na majhni root particiji.) Glejte tudi opombo o LC_ALL zgoraj in sort-ovo opcijo -u (puščeno zaradi jasnosti spodaj).

      sort a b | uniq > c   # c is a union b
      sort a b | uniq -d > c   # c is a intersect b
      sort a b b | uniq -u > c   # c is set difference a - b
  • Uporabite grep . *, da hitro preučite vsebine vseh datotek v direktoriju (vsaka vrstica ima par z imenom datoteke) ali head -100 * (da iima vsaka datoteka glavo). To je lahko uporabno za direktorije napolnjene s konfiguracijskimi nastavitvami, kot so tiste v /sys, /proc, /etc.

  • Povzetje vseh številk v tretjem stolpcu tekstovne datoteke (to je verjetno 3X hitrejše in 3X manj kode kot Python-ov ekvivalent):

      awk '{ x += $3 } END { print x }' myfile
  • Da vidite velikost/datume v drevesu datotek, je to kot rekurzivni ls -l vendar enostavnejše za branje kot ls -lR:

      find . -type f -ls
  • Recimo, da imate tekstovno datoteko, kot dnevnik spletnega strežnika in določena vrednost se pojavi na nekaterih vrsticah, kot parameter acct_id, ki je prisoten v URL-ju. Če želite ujemanja, koliko je zahtevkov za vsak acct_id:

      egrep -o 'acct_id=[0-9]+' access.log | cut -d= -f2 | sort | uniq -c | sort -rn
  • Da neprekinjeno nadzirate spremembe, uporabite watch, npr. preverite spremembe datotek v direktoriju z watch -d -n 2 'ls -rtlh | tail' ali med odpravljanjem težav vaših nastavitev wifi z watch -d -n 2 ifconfig.

  • Poženite to funkcijo, da dobite naključni nasvet iz tega dokumenta (razčleni Markdown in izvleče element):

      function taocl() {
        curl -s https://raw.githubusercontent.com/jlevy/the-art-of-command-line/master/README.md |
          sed '/cowsay[.]png/d' |
          pandoc -f markdown -t html |
          xmlstarlet fo --html --dropdtd |
          xmlstarlet sel -t -v "(html/body/ul/li[count(p)>0])[$RANDOM mod last()+1]" |
          xmlstarlet unesc | fmt -80 | iconv -t US
      }

Nepregledno vendar uporabno

  • expr: izvede aritmetične ali logične operacije ali oceni splošne izraze

  • m4: enostaven makro procesor

  • yes: velikokrat izpiše niz

  • cal: lep koledar

  • env: požene ukaz (uporabno v skriptah)

  • printenv: izpiše spremenljivke okolja (uporabno pri razhroščevanju in v skriptah)

  • look: najde angleške besede (ali vrstice v datoteki) začenši z nizom

  • cut, paste in join: manipulacija podatkov

  • fmt: oblikuje odstavke teksta

  • pr: oblikuje tekst v strani/stolpce

  • fold: ovije vrstice teksta

  • column: oblikuje tekstovna polja v poravnane stolpce s fiksno širino ali tabele

  • expand in unexpand: pretvori med tabulatorji in presledki

  • nl: doda vrstice številk

  • seq: izpiše številke

  • bc: kalkulator

  • factor: celo številski faktorji

  • gpg: enkriptira in podpiše datoteke

  • toe: tabela vnosov terminfo

  • nc: rahroščevanje omrežja in prenos podatkov

  • socat: rele vtičnice in odpravnik tcp porta (podobno kot netcat)

  • slurm: vizualizacija prometa omrežja

  • dd: premikanje podatkov med datotekami in napravami

  • file: identifikacija tipa datoteke

  • tree: prikaže direktorije in poddirektorije kot gnezdeno drevo; kot ls vendar rekurzivno

  • stat: informacije datoteke

  • time: izvrši in da ukaz v čas

  • timeout: izvršite ukaz za določen čas in ustavite proces, ko se določen čas konča.

  • lockfile: ustvari semaforno datoteko, ki je lahko odstranjena samo z rm -f

  • logrotate: rotiranje, kompresiranje in pošiljanje dnevnikov po e-pošti.

  • watch: večkrat požene ukaz in prikazuje rezultate in/ali poudari spremembe

  • when-changed: požene kateri koli ukaz, ki ga določite, kadarkoli opazi spremembo datoteke. Glejte tudi inotifywait in entr.

  • tac: izpiše datoteke v obratnem redu

  • comm: primerja sortirane datoteke vrstico za vrstico

  • strings: izvleče tekst iz binarnih datotek

  • tr: prevod znakov ali manipulacija

  • iconv ali uconv: pretvorba enkodiranja teksta

  • split in csplit: cepljenje datotek

  • sponge: prebere vse vnose pred pisanjem, uporabno za branje iz njih in nato za pisanje v isto datoteko, npr. grep -v something some-file | sponge some-file

  • units: pretvorba enot in kalkulacije; pretvori furlonge (osmino milje) na štirinajst dni v dvajsetine točke na blink (glejte tudi /usr/share/units/definitions.units)

  • apg: generira naključna gesla

  • xz: kompresija datoteke visokega razmerja

  • ldd: informacije dinamične knjižnice

  • nm: simboli iz datotek objekta

  • ab ali wrk: merjenje uspešnosti spletnih strežnikov

  • strace: razhroščevanje sistemskega klica

  • mtr: boljše sledenje usmerjanja za razhroščevanje omrežja

  • cssh: vizualna sočasna lupina

  • rsync: sinhronizacija datotek in map preko SSH ali v lokalnem datotečnem sistemu

  • wireshark in tshark: zajem paketov in razhroščevanje omrežja

  • ngrep: grep za nivo omrežja

  • host in dig: pogled DNS

  • lsof: procesira deskriptorje datoteke in informacije vtičnice

  • dstat: uporabna statistika sistema

  • glances: visoko nivojski, večkratni podsistemski pregled

  • iostat: statistika uporabe diska

  • mpstat: statistika uporabe procesorja

  • vmstat: statistika uporabe spomina

  • htop: izboljšana verzija top

  • last: zgodovina prijav

  • w: kdo je prijavljen

  • id: informacije identifikacije uporabnika/skupine

  • sar: statistika zgodovine sistema

  • iftop ali nethogs: izkoriščenost omrežja po vtičnici ali procesu

  • ss: statistika vtičnice

  • dmesg: sporočila napak zagona in sistema

  • sysctl: ogled in nastavitev parametrov jedra Linux pri pogonu

  • hdparm: manipulacija/uspešnost SATA/ATA disk-a

  • lsblk: izpiše blokovne naprave: drevesni pogled vaših diskov in particij diska

  • lshw, lscpu, lspci, lsusb, dmidecode: informacije strojne opreme, vključno s procesorjem, BIOS-om, RAID-om, grafiko, napravami itd.

  • lsmod in modinfo: izpišeta in prikažeta podrobnosti o modulih jedra.

  • fortune, ddate in sl: hm, torej zavisi glede na to ali smatrate parne lokomotive in dinamične kotacije “uporabne”

Samo za macOS

To so elementi pomembni samo za macOS.

  • Upravljanje paketov z brew (Homebrew) in/ali port (MacPorts). Te so lahko uporabljeni za namestitev mnogih zgornjih ukazov na macOS.

  • Kopirajte izpis katerega koli ukaza na namizno aplikacijo s pbcopy in prilepite vnos iz ene s pbpaste.

  • Da omogočite uporabo tipke Option v macOS terminalu kot tipka alt (kot je uporabljena v ukazih zgoraj kot alt-b, alt-f itd), odprite Preferences -> Profiles -> Keyboard in izberite “Use Option as Meta key”.

  • Da odprete datoteko z namizno aplikacijo, uporabite open ali open -a /Applications/Whatever.app.

  • Spotlight: Poiščite datoteke z mdfind in izpišite meta podatke (kot so EXIF informacije fotografije) z mdls.

  • Bodite pozorni, saj je macOS osnovan na BSD Unix in mnogi ukazi (na primer ps, ls, tail, awk, sed) imajo mnoge subtilne različice iz Linux-a, na katerega je večinoma vplival System V-style Unix in GNU tools. Pogostokrat lahko poveste razliko tako, da opazite, da ima stran man naslov “BSD General Commands Manual.” V nekaterih primerih se lahko namestijo tudi GNU različice (kot so gawk in gsed za GNU awk in sed). Če pišete skripte Bash za vse platforme, se izogibajte takim ukazom (na primer, z upoštevanjem Python ali perl) ali pazljivo testirajte.

  • Da dobite informacije o izdaji macOS, uporabite sw_vers.

Samo za Windows

Sledeče velja samo za Windows.

Načini pridobitve Unix orodij na Windows

  • Dostopajte do moči lupine Unix na Microsoft Windows z namestitvijo Cygwin. Večina stvari opisanih v tem dokumentu bo delala “Out of the Box”.

  • Na Windows 10 lahko uporabite Windows Subsystem for Linux (WSL), ki ponuja znano okolje Bash z orodji ukazne vrstice Unix.

  • Če želite v glavnem uporabljati GNU razvojna orodja (kot je GCC) na Windows, premislite o MinGW in njegovem paketu MSYS, ki ponuja orodja, kot so bash, gawk, make in grep. MSYS nima vseh funkcij v primerjavi s Cygwin. MinGW je posebej uporaben za ustvarjanje izvornih Windows prenosov orodij Unix.

  • Druga opcija, da dobite izgled in občutek Unix-a na Windows-u, je Cash. Upoštevajte, da so v tem okolju na voljo le nekateri ukazi Unix in opcije ukazne vrstice.

Uporabna Windows orodja ukazne vrstice

  • Izvajate in kodirate lahko večino sistemskih opravil Windows iz ukazne vrstice, če se naučite uporabljati wmic.

  • Izvorna mrežna orodja ukazne vrstice Windows, ki jih morda najdete uporabne, vključujejo ping, ipconfig, tracert in netstat.

  • Izvajate lahko mnoga upporabna opravila Windows s klicem ukaza Rundll32.

Cygwin nasveti in triki

  • Namestite dodatne programe Unix z upraviteljem paketov Cygwin.

  • Uporabite mintty za vaše okno ukazne vrstice.

  • Do odložišča Windows dostopajte preko /dev/clipboard.

  • Poženite cygstart, da odprete poljubno datoteko preko njene registrirane aplikacije.

  • Do registra Windows dostopajte z regtool.

  • Upoštevajte, da pot diska Windows C:\ postane v Cygwin /cygdrive/c in Cigwin-ov / se na Windows pojavi pod C:\cygwin. Pretvorite med Cygwin in Windows stilom poti datotek s cygpath. To je najbolj uporabno v skriptah, ki se sklicujejo na programe Windows.

Več virov

Pogoji uporabe

Z izjemo zelo majhnih opravil je koda napisana tako, da jo lahko ostali berejo. Z močjo pride odgovornost. Dejstvo, da lahko naredite nekaj v Bash-u ne pomeni nujno, da bi morali! ;)